Veterinarska ambulanta Majšperk d.o.o.
Lešje 34
2322 Majšperk
Tel : 02/795-00-60
Odpiralni čas :
Ponedeljek
08.00 - 12.00
Torek 08.00 - 12.00, 15.00 - 18.00
Sreda 08.00 - 12.00
Četrtek 08.00 - 12.00
Petek 08.00 - 12.00
Sobota 08.00 - 10.00
Nujni primeri 24 ur na dan
Hitri kontakti veterinarjev :
041/754-129 - Stanko Hernja dr. vet. med.
041/879-143 - Robert Lenart dr. vet. med.
 

 

 

Veterinarska ambulanta Majšperk
Razlagalni dokument Pravil sledljivosti za zagotavljanje označevanja kraja vzreje mesa, kakor to predpisuje Uredba (EU) št. 1337/2013
08.05.2015
 

1. Splošni vidiki

 

S 1. aprilom 2015 je navajanje države porekla obvezno na oznakah / nalepkah svežega, hlajenega in zamrznjenega mesa prašičev, ovac, koz in perutnine. Člen 5(1)a Uredbe 1337/2013/EU povezuje poreklo mesa z opredeljenim obdobjem vzreje v življenju posamezne živali. V povezavi z navedeno Uredbo je Komisija skupaj z državami članicami pripravila razlagalni dokument, kot pomoč nosilcem dejavnosti in izvajanju nadzora.

 

V skladu s členom 3(2) te uredbe so klavnice odgovorne za zagotavljanje sledljivosti med mesom in živaljo(mi), od katere(ih) je meso pridobljeno. Klavnice morajo evidentirati informacije o izvoru ter jih posredovati upravljavcem obratov v nadaljnjih stopnjah predelave mesa.

 

Posledično, če klavnice sprejmejo živali brez popolnih podatkov o izvoru živali, ne morejo prodati nepredelanega mesa upravljavcem obratov v nadaljnjih stopnjah predelave mesa. Meso brez podatkov o izvoru je mogoče tržiti samo v obliki izdelkov, za katere podatki o izvoru niso obvezno zahtevani, kakor to določa Uredba (EU) št. 1169/2011.

Rejci živali, ki prodajajo živali klavnicam, predložijo podatke o izvoru v skladu s členom 5(1)a na podlagi obstoječih pravil o sledljivosti za žive živali ter na podlagi (obvezno) razpoložljive dokumentacije (ki jo mora rejec živali voditi) na gospodarstvu.

 

V skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 o higieni živil (ter z izvedbeno Uredbo 2074/2005/ES) morajo vse živali, namenjene zakolu, spremljati Informacije o prehranjevalni verigi (FCI - Food Chain Information), ki povezujejo žival z gospodarstvom izvora. V veliki večini primerov se v zadnjem obdobju pitanja ne izvajajo nobeni premiki živali z gospodarstva, zato je zadnje gospodarstvo (gospodarstvo izvora) v stanju, da lahko navede dokaze o obdobju vzreje, kakor je omenjeno v členu 4(1)a Uredbe 1337/2013. Samo v primerih, kadar zadevno obdobje vzreje obsega več kot samo zadnje gospodarstvo pred zakolom, je treba predložiti še dodatne informacije na podlagi obstoječih pravil o označevanju živali ter registraciji gospodarstev za namene zdravstvenega varstva živali.

 

Če se šteje za potrebno, lahko države članice predpišejo določbe v nacionalni zakonodaji o sledljivosti živih živali, za zagotavljanje, da so informacije o izvoru dejansko predložene ob prispetju živali v klavnico.

 

2. Posebni vidiki za posamezne živalske vrste

2.1 Perutnina

 

Ne obstajajo nobena posebna pravila EU o identifikaciji in registraciji perutnine.

 

'vzrejen v' ('reared in') v skladu s členom 5(1)a(iii) Uredbe 1337/2013/EU: najpoznejše obdobje vsaj enega meseca (pred zakolom)

 

Običajno obdobje vzreje v tednih: brojlerji - 5 tednov; race - 7-12 tednov; gosi - 10-32 tednov; pegatke - 12 tednov; purani - 16-22 tednov

V splošnem se ne izvajajo nobeni premiki perutnine v obdobju vzreje po tem, ko se perutnina namesti na gospodarstvu, na katerem se začne obdobje prirasta teže oziroma pitanja pred zakolom. Gospodarstvo za pitanje perutnine, s katerega se izvede premik perutnine neposredno v klavnico, je v stanju, da lahko navede dokaze o državi vzreje (na podlagi Informacij o prehranjevalni verigi).

 

2.2 Ovce in koze

 

Previla EU o identifikaciji in registraciji ovac in koz so navedena v Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 (individualne ušesne znamke s kodo države rojstva, register na gospodarstvu, dokument o izvedenem premiku živali, nacionalna baza podatkov). Ušesna znamka vsebuje kodo države članice rojstva živali.

 

'vzrejen v' ('reared in') v skladu s členom 5(1)a(ii): najpoznejše obdobje 6 mesecev (pred zakolom); če se izvede zakol živali, ki je mlajša od 6 mesecev, je to celotno obdobje vzreje

 

Živali, ki so zaklane v državi članici njihovega rojstva

Ušesna znamka vsebuje dokaz o državi vzreje.

 

Živali, ki niso zaklane v državi članici njihovega rojstva

Zadnje gospodarstvo pitanja živali predloži dokaze o starosti živali ter posamezna obdobja vzreje v različnih državah članicah na podlagi dokumentov o premikih živali, registrov na gospodarstvih ali iz nacionalnih baz podatkov.

 

Živali, ki že kažejo znake izrasti stalnih zob (ki se začnejo pri starosti 1 leta), se štejejo kot starejše od 6 mesecev. V takih primerih zadostujejo dokazi o najpoznejšem obdobju šestih (6) mesecev (pred zakolom).

 

2.3 Prašiči

 

Pravila EU o identifikaciji in registraciji prašičev so navedena v Direktivi Sveta 2008/71/ES in v Odločbi Komisije 2000/678/ES (identifikacijske oznake ter koda gospodarstva med vsakim premikom [vendar brez individualne identifikacije živali], registri na gospodarstvih, nacionalne baze podatkov [ki evidentirajo premike skupin živali]).

 

'vzrejen v' ('reared in') v skladu s členom 5(1)a(i):

Primer 1: zaklan > 6 mesecev: najpoznejše obdobje vzreje 4 mesecev (pred zakolom)

Primer 2: zaklan < 6 mesecev in vsaj 80 kg žive teže: obdobje po doseženih 30 kg žive teže

Primer 3: zaklan <80 kg žive teže: celotno obdobje vzreje

 

Vse navedene meje žive teže se ne razumejo kot teža vsake posamezne živali, temveč kot povprečne teže živali, ki se tržijo v skupini, v posamezni pošiljki, in v posameznem prevoznem sredstvu. Povprečne teže vključujejo tudi naravne odklone v teži živali (biološka odstopanja).

 

Direktiva 2008/71/ES ne zahteva posamezne/individualne identifikacije prašičev niti ne zahteva evidentiranja teže ali starosti posameznih živali. Zato ni mogoče slediti posameznih prašičev ter evidentirati podatkov o starosti in teži v času njihovega življenja.

 

Končna teža prašičev se rutinsko določa/ugotavlja ob zakolu. Če se živa teža neposredno ne meri, jo je mogoče izračunati iz teže trupa prašiča po zakolu (koeficient 0,78).

 

Teža/masa 30 kg označuje proizvodno stopnjo, ko se pri starosti okoli 10 tednov pujski iz enote za rejo pujskov fizično premestijo v enoto za pitanje prašičev.

 

Primer 1.

Pri normalnih proizvodnih pogojih dosežejo prašiči v obdobju šestih (6) mesecev težo/maso trupa vsaj 85 kg (109 kg žive teže). Ne zahtevajo se nobeni drugi dokazi o starosti živali, ki dosežejo težo trupa 85 kg ali več. Gospodarstvo za pitanje prašičev, s katerega se izvede premik živali neposredno v klavnico, je v večini primerov gospodarstvo, na katerem so živali preživele svoje zadnje štiri (4) mesece pred zakolom, in zato je to zadnje gospodarstvo v stanju, da lahko predloži dokaz, da so živali bivale v tem najmanjšem zahtevanem obdobju v eni sami (eni in isti) državi. Informacije o prehrambeni verigi povezujejo žival z gospodarstvom izvora (živali). To je mogoče preveriti na podlagi registra na gospodarstvu, vpisov v nacionalni bazi podatkov ter v dokumentaciji na gospodarstvu (računi, pogodbe).

 

Primer 2.

Živali, zaklane med 80 in 109 kg žive teže (62 do 85 kg teže/mase trupa zaklane živali) so podrejene preverjanju v obdobju vzreje med 30 kg do 80 kg. Teža/masa 30 kg označuje začetek obdobja pitanja, ko se pujski, namenjeni nadaljnjemu pitanju, fizično premestijo v enoto za pitanje prašičev.

 

Gospodarstvo za pitanje prašičev, s katerega se izvede neposredni premik živali v klavnico, je v večini primerov gospodarstvo, na katerem se živali gojijo od dosežene teže 30 kg naprej. Informacije o prehrambeni verigi povezujejo žival z gospodarstvom izvora (živali). To je mogoče preveriti na podlagi registra na gospodarstvu, vpisov v nacionalni bazi podatkov ter v dokumentaciji na gospodarstvu (računi, pogodbe).

 

Za ta obseg teže - če bi rejec živali trdil, da so živali starejše od 6 mesecev in da zanje velja pogoj zadnjih 4 mesecev - razpoložljive informacije o intenzivnosti reje (dnevnem prirastu teže), skupaj s končnim tehtanjem živali (pred zakolom), omogočajo izračun starosti živali. Tudi to je mogoče preverjati na podlagi dokumentacije na gospodarstvu.

 

Če je primerno, imajo države članice tudi pooblastila (z implementacijo Direktive 2008/71/ES), da določijo nacionalna pravila in zahtevajo evidentiranje povprečne teže pujskov ob njihovi premestitvi v enoto za pitanje.

 

Primer 3.

Pri živalih, zaklanih z manj kot 80 kg žive teže (62 kg teže trupa po zakolu), Informacije o prehrambeni verigi povezujejo žival z gospodarstvom izvora (živali). Gospodarstvo pitanja živali, ki izvede premik živali v klavnico, tudi predloži dokaze o državi(ah) članici(ah), v kateri(h) so se živali gojile, na podlagi registra na gospodarstvu, vpisov v nacionalni bazi podatkov ter v dokumentaciji na gospodarstvu (računi, pogodbe). V večini primerov se take živali premikajo z gospodarstva rojstva neposredno v klavnico, tako da so Informacije o prehrambeni verigi zadovoljive/zadostne.

 

3. Vzreja v več različnih državah članicah ali tretjih državah.

 

Kadar obstajajo dokazi, da so se živali premikale iz ene države članice ali tretje države v drugo, v minimalnih obdobjih vzreje, kakor so navedena v točki 2 (na podlagi obstoječih informacij o prehrambeni verigi), mora rejec živali v klavnici predložiti informacije, da so se živali bodisi gojile v »več državah članicah EU«, v »več državah nečlanicah EU«, ali v »več državah članicah EU in državah nečlanicah EU«, glede na to, ali živali so ali niso bile uvožene za neposredni zakol oziroma za nadaljnjo vzrejo.

 
 
Povezava : http://www.uvhvvr.gov.si/  
     
 
 

Domov  ::  Kontakt  ::  Pravno obvestilo  ::  Avtorji

© 2017 Veterinarska ambulanta Majšperk. Vse pravice kopiranja pridržane.

Produkcija provix.si. Spletno mesto se ureja s sistemom provix CMS 2011.

 Spletna stran www.vamajsperk-sh.si ne uporablja piškotkov - Zakon o elektronskih komunikacijah ZEK-om1.